Description:
...saj z denarjem ne prejmemo tudi navodil za njegovo uporabo!
Contents:
Financna zašcita na podrocju osebnih financ – temelj upravljanja s tveganji
Preudarnega financnega nacrtovanja se je na podrocju osebnih financ potrebno lotiti po posameznih fazah. Vecina Slovencev zanemarja ali daje premalo poudarka ravno temelju upravljanja s tveganji – financni zašciti. Boris Škaper je na to temo pripravil prispevek za TV Slovenija.
Kliknite na spodnjo povezavo za ogled prispevka v spletnem medijskem arhivu RTV Slovenija:
Sorodni prispevki
Preudarnega financnega nacrtovanja se je na podrocju osebnih financ potrebno lotiti po posameznih fazah. Vecina Slovencev zanemarja ali daje premalo poudarka ravno temelju upravljanja s tveganji - financni zašciti. Boris Škaper je na to temo pripravil prispevek za TV Slovenija.
Kliknite na spodnjo povezavo za ogled prispevka v spletnem medijskem arhivu RTV Slovenija:
? http://tvslo.si/financno-svetovanje/
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 16.november 2009
• V zadnjih petih trgovalnih dneh se je osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 gibal na tedenski ravni pozitivno, saj je teden zakljucil 0,62% v plusu. Cetrtkovo trgovanje je zakljucil pri 4.354,01 indeksnih tockah. Indeks SBI TOP pa je pridobil 0,71 % vrednosti in je trgovanje koncal pri 1.054,06 indeksnih tockah.
• Skupina bank, ki so lastnice Mercatorja, se je dogovorila, da bodo s pomocjo zunanjega svetovalca poskušali prodati skoraj cetrtino Mercatorja. Z 8 % deležem je najvecja med njimi Unicredit banka, ki že dlje casa išce kupce za svoj paket delnic, medtem ko se Nova Ljubljanska banka, ki ima 10,8 % delež, konzorciju ni pridružila. Zanimanje pa ni le na strani lastnikov, ampak tudi potencialnih kupcev, ki zadnje mesece pri bankah preverjajo možnost nakupa njihovih deležev. Za zdaj so dejavni zlasti tuji financni skladi, ki so zanimanje izkazali že pred letom dni, ko sta kupca za do 48 % delež Mercatoja zacela iskati skupina Pivovarna Laško in Infond Holding.
• Prisilna poravnava Istrabenza bo koncana najkasneje konec leta 2013, koprski holding bo bankam obrestno mero v višini euribor plus 2,5 % že prihodnje leto zvišal na 3 %, z vsakim nadaljnjim letom, ko bo trajala “prisilka”, pa bo višja še za 0,25 %. To so najpomembnejše spremembe nacrta financnega prestrukturiranja, katerega popravljeno razlicico je uprava Istrabenza, ki jo vodi Bogdan Topic, ta teden vložila na okrožno sodišce v Kopru. Pri tem uprava še vedno upa, da bo Istrabenz rešila tako imenovana prostovoljna poravnava z bankami upnicami, torej dogovor mimo sodišca.
• Luka Koper je oktobra na kontejnerskem terminalu dosegla rekord mesecnega pretovora. V koprskem pristanišcu so na ladje naložili ali z njih razložili skupaj 34.685 kontejnerskih enot, kar je najvecja enomesecna kolicina v celotni zgodovini terminala. V Luki Koper rekordni promet pripisujejo investicijam v zadnjem obdobju. V prvih desetih mesecih letos so v Luki Koper pretovorili 280.349 kontejnerskih enot, kar je sicer za 5 % manj kot v enakem obdobju lani, je pa za 5 % nad letošnjimi nacrti luke. To v družbi glede na letošnje krizno obdobje ocenjujejo kot spodbuden dosežek. Boljši kot lani so rezultati pri tovorih lesa in sadja ter na terminalu tekocih tovorov. Še vedno pa za planom zaostajajo promet avtomobilov.
vir: Reiffeisen Banka
Sorodni prispevki
Borze VP v JV Evropi 16.november 2009
• V zadnjih petih trgovalnih dnevih je na balkanskih borzah prevladoval skromen promet, vecina borznih indeksov pa je izgubila na svojih vrednostih. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji borzni indeks SASX-10 izgubil 3,19% svoje vrednosti, medtem ko je indeks privatizacijskih skladov BOFX ostal nespremenjen. Nekoliko bolj pozitivno vzdušje je bilo na banjaluški borzi vrednostnih papirjev kjer je le indeks privatizacijskih skladov FIRS izgubil 0,22%, medtem ko sta indeks Republike Srbske BIRS in indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 pridobila 0,74% oziroma 2,43 % svoje vrednosti. Hrvaški borzni indeks CROBEX je tokrat izgubil 1,13%, beograjski borzni indeks BELEX15 pa 3,7% svoje vrednosti.
• Najvecje bosansko farmacevtsko podjetje Bosnalijek je objavil poslovne rezultate za obdobje prvih devetih mesecev tega leta. Skupni prihodki od prodaje so znašali KM 78,3 mio, kar predstavlja 4,7% zmanjšanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Cisti dobicek je znašal KM 8,5 mio. Skupne obveznosti so povecane za 1% v primerjavi z zacetkom leta in znašajo KM 50,1 mio od katerih se KM 43,9 mio nanaša na kratkorocne, KM 6,3 mio pa na dolgorocne obveznosti.
• V hrvaškem ladijskem prevozniku Atlantska plovidba so se odlocili, da bodo letošnjo dividendo delnicarjem družbe izplacali v obliki razdelitve 117.482 lastnih delnic. Na ta nacin bo družbi ostalo le še 15.520 lastnih delnic.
• Po najavi možne prekinitve pogodbe med vlado BiH in madžarsko – hrvaškim konzorcijem MOL – INA se pojavlja vse vec interesentov za nakup deleža v bosanskem Energopetrolu. Poleg Optima Grupe, podjetja preko katerega ruski Zatubezhneft upravlja z naftno industrijo Republike Srbske naj bi se po neuradnih podatkih za Energopetrol ponovno zanimal tudi avstrijski OMV. Vlada BiH sicer razmišlja o prekinitvi dogovora z konzorcijem MOL – INA zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede vlaganja v Energopetrol, saj so v treh letih namesto dogovorjenih KM 150 mio, investirali le KM 6 mio.
• Banjalucka pivara je v tretjem cetrtletju tega leta poslovala z KM 6,3 mio izgube, kar je za 36% manjša izguba kot KM 9,9 mio v enakem obdobju lani. Skupni prihodki so v devetih mesecih znašali KM 18,6 mio kar je za 11,3 % boljši rezultat, medtem ko so odhodki znašali KM 25 mio kar je za 6,2 % manj kot v enakem obdobju lani. Vecinski delnicarji Banjaluške pivovare so sicer Altima Global Special Situacions Fund iz Velike Britanije (39,3% delež), ter Altima UK Value Investment s 26,8% deležem v podjetju.
• Rudnik in termoelektrarna Ugljevik, podjetje katerega delnice kotirajo na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je v tretjem cetrtletju ustvarilo KM 5,5 mio izgube. Skupni devetmesecni prihodki so znašali KM 83,8 mio, odhodki pa KM 89,4 mio. Vecinski lastnik RiTE Ugljevik so MH Elektroprivreda RS Trebinje (65% delež), Sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS Banj Lika (10% delež), ter Fond za restituciju Banja Luka (5% delež).
• Po podatkih Bloomberga se recesija tudi v vzhodno evropskih državah nekoliko umirja, potem ko so je v nekaterih zahodno evropskih državah povecalo povpraševanje. Ceški bruto domaci proizvod naj bi tako v minulem cetrtletju upadel za 4,7% na letni ravni v primerjavi z 5,5% krcenjem v predhodnem cetrtletju. Madžarski BDP naj bi upadel za 6,6% na letni ravni v primerjavi z 7,5% upadom v drugem cetrtletju. Slovaški BDP pa naj bi se v tretjem cetrtletju skrcil za 5%, v primerjavi s 5,3% krcenjem v drugem cetrtletju letošnjega leta.
• Ruski GDP je v tretjem cetrtletju upadel za 8,9% v primerjavi letom prej, kar je bolje od 10,9% upada v drugem cetrtletju
vir: Reiffeisen Banka
Sorodni prispevki
Drugi tuji trgi 16.november 2009
• Najvecji proizvajalec racunalniške opreme Hewlett – Packard (HP) naj bi prevzel podjetje 3Com, ki se ukvarja z proizvodnjo omrežne programske in strojne opreme. Vrednost posla, ki naj bi bil izveden v zacetku naslednjega leta naj bi bila USD 2,7 mlrd.
• Wal – Mart Stores najvecja trgovina na drobno na svetu je v cetrtek objavila poslovne rezultate za tretje cetrtletje. Cisti dobicek so povecali za 3,2%. Razlog za dokaj uspešno poslovanje je predvsem v dobrem managementu zalog, analitiki so sicer pricakovali dobicek na delnico v višini USD 0,81 medtem ko je le-ta presegel pricakovanja in je znašal USD 0,84 na delnico. V enakem obdobju lani je sicer dobicek na delnico znašal USD 0,89.
• Zaplemba nepremicnin zaradi nesposobnosti placevanja kreditov je v ZDA narasla že osmi mesec zapored, kar je predvsem posledica velike nezaposlenosti, ki je narasla že cez 10%.
• Italijanska banka UniCredit je v prvih devetih mesecih tega leta pridelala za polovico manj cistega dobicka kot v enakem obdobju lani. Kljub temu so rezultati v tretjem cetrtletju nad pricakovanji analitikov. Izguba je sicer predvsem posledica odpisov in slabitev slabih posojil v višini EUR 6,3 mlrd. V banki nameravajo izvesti dokapitalizacijo v višini EUR 4 mlrd, ki pa jo morajo potrditi še na skupšcini, ki bo v ponedeljek.
• Britanska banka Barclays je v tretjem cetrtletju letošnjega leta ustvarila precej manjši dobicek kot v enakem obdobju lani. Iz racunovodskih bilanc je razvidno da so v preteklem cetrtletju poslovali z GBP 1,08 mlrd (USD 1,8 mlrd) cistega dobicka kar pomeni 54% znižanje glede na enako obdobje lani. Glavni razlog za takšen upad dobicka je predvsem enkratna izguba v višini GBP 1,5 mlrd zaradi stecaja ameriške banke Lehman Brothers, ter GBP 1,4 mlrd izgube iz naslova slabih posojil.
• Nova narocila strojev na Japonskem so se v mesecu septembru nepricakovano zvišala za 10,5% na mesecni ravni, kar je precej vec kot so analitiki pricakovali. V primerjavi mesecem avgustom so narocila narasla za USD 8,25 mlrd, kar je drugi zaporedni mesecni porast, po 0,5 % zvišanju v avgustu.
• Banco de Brasil, najvecja banka po sredstvih v latinski Ameriki je v tretjem cetrtletju letošnjega leta ustvarila 6% višji dobicek v primerjavi enakim obdobjem lani. Cisti dobicek se je povecal na USD 1,15 mlrd kar je preseglo pricakovanja analitikov.
• Industrijska proizvodnja v Indiji se je v mesecu septembru povecala za 9,1% glede na leto prej, kar je preseglo pricakovanja analitikov. Precej zaslug za takšno povecanje ima tudi precejšen skok v proizvodnji avtomobilov kot so Maruti Suzuki. Skupaj se je prodaja avtomobilov v oktobru povecala za 33,9% v primerjavi z oktobrom leta 2008.
vir: Reiffeisen Banka
Sorodni prispevki
Devizni trg 16.november 2009
• Trgovanje z EUR/USD nam je v tem tednu prineslo veliko preobratov, saj se je v zacetku tedna odvijalo pri tecaju 1,4845, a se je že znotraj istega dne enotna evropska valuta mocno okrepila in tecaj je namrec zanesljivo prebil mejo 1,4900 ter do konca dneva vztrajno napadal mejo 1,50, kar mi je naposled tudi uspelo. S parom se je tako konec dne trgovalo pri tecaju 1,5020. Razlog za takšno krepitev evra pa lahko najdemo deloma tudi v podatku o industrijski proizvodnji v Nemciji. Le-ta se je na mesecni ravni zvišala za 2,7%. Silovito rast evra je ustavila objava nemškega ZEW indeksa. Rezultat je pokazal, da se je zaupanje nemških vlagateljev znižalo že drugi mesec zapored. Razloge za padec zaupanja najdemo predvsem v negativno narašcajoci brezposelnosti in dejstvu, da so se državni programi za spodbujanje gospodarstva v Nemciji iztekli. Pod pritiskom slabših makroekonomskih podatkov, se je tecaj ponovno spustil pod mejo 1,50, ter svoj padec koncal šele pri tecaju 1,4935. Tudi v ZDA se (tako kot v Nemciji), nadaljuje padec optimizma v ekonomsko okrevanje. Slabši podatki z druge strani Atlantika, so ponovno dali zagon evru, ki je ponovno prebil mejo 1,50, svojo rast pa je ustavil šele pri nivoju 1,5050, kar je obenem pomenilo tudi najvišjo vrednost
evra v tem tednu. V nadaljevanju tedna smo bili price pocasnemu okrevanju ameriške valute. Tecaj se je tako sprva spustil do tecaja 1,50. Temu je sledila vnovicna krepitev dolarja vse do nivoja 1,4850. Tudi v nadaljevanju tedna smo docakali nekoliko boljše, a še vedno ne prevec prepricljive makroekonomske podatke. Industrijska proizvodnja v Evropi se je septembra glede na avgust v povprecju povecala za 0,3%, a na med letni ravni še vedno beležimo upad. Število novih zahtevkov za nadomestila za brezposelnost v ZDA se je minuli teden zmanjšalo za 12.000 , na 502.000, kar je najmanj od januarja, kažejo podatki ameriškega ministrstva za delo. Boljši makroekonomski podatki onstran Atlantika so še dodatno okrepili dolar, ki se je okrepil vse do nivoja 1,4825, kjer je svojo rast tudi koncal. Svoje je dodal še clan FED-a Geithner, ki je izjavil, da ZDA potrebujejo mocan dolar, udeleženci trga pa so to izjavo seveda vzeli resno. V zadnjem dnevu tedna se je gibanje tecaja ponovno obrnilo v smer krepitve evra. Tecaj je tako že v jutranjih urah dosegel nivo 1,4882, kar nakazuje možnost preboja meje 1,49. Krepitev evra je predvsem posledica objave, da je nemško gospodarstvo v tretjem cetrtletju zraslo za 0,70%, zahvaljujoc predvsem proti kriznim ukrepom s strani nemške vlade. Tudi Francija je v tretjem cetrtletju zabeležila rast gospodarstva in sicer v višini 0,30%. V nadaljevanju dneva pricakujemo še podatke o rasti gospodarstva v Italiji, ter stanje zunanjetrgovinske bilance v ZDA. S parom se trenutno trguje pri nivoju od 1,4895.
• EUR/CHF se je ta teden gibal dokaj volatilno. Trgovanje s parom se je pricelo pri tecaju 1,51, cemur je sledila krepitev evra v primerjavi s frankom. Krepitev evra je svoj vrhunec dosegla pri nivoju 1,5118. Slabitev franka je predvsem posledica slabših ekonomskih pricakovanj, ki jih meri švicarski ZEW indeks. Vrednost indeksa je namrec upadla za devet tock v primerjavi z zadnjo objavo. Sredi tedna se je gibaj tecaja obrnilo v prid švicarskega franka. Tecaj se je tako spustil pod nivo 1,51, svojo krepitev pa je ustavil pri tecaju 1,5095. Zadnji dan v tednu nam je postregel z vnovicno krepitvijo evra. Tako se v trenutku pisanja s parom trguje pri tecaju 1,5110. Za vnovicni krepitev evra je kriva predvsem objava podatkov o padcu proizvodnih cen v zadnjem mesecu in sicer za 0,40%.
• EUR/GBP se je vecji del tedna gibal v smeri krepitve evra v primerjavi z britanskim funtom. Trgovanje s parom se je pricelo pri nivoju 0,89, cemur je sledila krepitev evra do nivoja 0,8970. Krepitev se je nadaljevala do sredine tedna, svoj vrh pa je dosegla pri tecaju 0,9065. Stopnja brezposelnosti se je na otoku zniža za 0,20% in sedaj znaša 7,8%. Boljši podatek je nekoliko okrepil britanski funt, saj se je tecaj okrepil vse do nivoja 0,8930, ker se par tudi trenutno nahaja. Guverner BOE King je med tednom v svojem govoru izjavil, da bi slab funt lahko pomagal angleški ekonomiji, kar bi pospešilo izvoz, kar je bil glavni razlog za padec funta med tednom.
• GBP/USD je teden zacel v smeri krepitve britanskega funta v primerjavi z ameriškim dolarjem. Tecaj se je tako iz 1,6620 povzpel vse do nivoja 1,6840. V nadaljevanju tedna se je par obrnil in tecaj se je spustil do nivoja 1,6510. Kljub manjši vrnitvi dolarja, seje v drugi polovici tedna nadaljeval trend krepitve funta, ki se je do konca tedna okrepil cez mejo 1,66 v trenutku pisanja se s parom trguje pri tecaju 1,6672.
• Cena zlata je ta teden podrla absolutno vse do sedaj obstojece rekorde. V zacetku tedna je unca zlata bila vredna 1100 dolarjev, cemur je sledila silovita rast cene. Do sredine tedna je cena dosegla že 1.110 dolarjev za unco. Tu še zdalec ni bilo konec rasti cene, saj se ta do konca tedna povzdignila vse do 1.122 ameriških dolarjev za unco, kar je bil seveda rekord. Zadnji dan v tednu se je cena, predvsem na racun krepitve dolarja, znižala in tako je v trenutku pisanja unca zlata bila vredna 1.110 dolarjev.
• Cena nafte se je v tem tednu gibala med razponom 80,5 in 76,30 dolarji za sodcek. Trgovanje se je pricelo pri nivoju 80 dolarjev, cemur je sledil padec cene vse do nivoja 76 dolarjev za unco. V trenutku pisanja znaša cena sodcka 77,50 dolarjev.
vir: Reiffeisen Banka
Sorodni prispevki
Home
|
